V naslednjem članku bomo preverili kakšna so zakonska določila glede tega, kdaj in kako se izrablja letni dopust.

Dopust vam delodajalec odmeri vsako leto.

Delodajalec mora vsakemu delavcu posebej, vsako leto, do 31. marca v tekočem letu odmeriti letni dopust z odločbo ali sklepom. Ker mora imeti delodajalec dokazilo o tem, da je delavcu vročil obvestilo o odmeri letnega dopusta v roku, je še vedno najpogostejše klasično osebno vročanje obvestila o odmeri letnega dopusta, pri katerem delavec delodajalcu podpiše vročilnico. Pri vročanju po elektronski poti pa nekateri delodajalci uporabijo tudi način pošiljanja s potrditvijo prejema.

Če delodajalec ne izda pisnega obvestila delavcu o odmeri letnega dopusta se le ta kaznuje z globo od 750 do 2000 eurov.

Izraba letnega dopusta

Podlago oz. osnovna pravila o tem, kako se izrablja letni dopust, določa ZDR-1, konkretneje pa lahko  opredeljuje kolektivna pogodba, ali pa, v kolikor ga delodajalec sprejme, pravilnik o izrabi letnega dopusta.

Osnovne omejitve pri izrabi letnega dopusta

Letni dopust se izrablja v delovni dneh. Če je delavec denimo 4 ure v bolniški, 4 ure pa dela, se pri izrabi dopusta šteje, da je izrabil dan letnega dopusta, ne le 4 ure.

Delavec mora vsaj 2 tedna dopusta izrabiti v kosu. Delodajalec lahko od delavca zahteva, da izrabo teh dveh tednov planira v naprej (Ta pravica je povezana z delodajalčevo splošno pristojnostjo v zvezi z organiziranjem delovnega časa in za način izrabe letnega dopusta zaposlenih).

Delavec lahko izrabi 1 dan dopusta na dan po svoji izbiri, mora pa delodajalca obvestiti najmanj 3 dni pred izrabo. V tem primeru delavec ni dolžan delodajalca obvestiti o razlogih za takšno izrabo dopusta.

Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic.*

Za oba zadnja primera velja, da delodajalec delavcu napovedanega dopusta ne sme odreči, razen če bi odsotnost delavca ogrozila delovni proces. V slednjem primeru bi morala biti grožnja, ki bi pretila delovnemu procesu, resna in utemeljena. Delodajalec pa tudi ne bi mogel nadomestiti odsotnosti delavca z drugim delavcem ali na drug način.

Dopust se izrablja v tekočem letu

Letni dopust namenjen počitku in regeneraciji delavca. Zato je načeloma potrebno dopust izrabiti v tekočem letu.

Ne glede na to, pa to ni zakonski pogoj. Delavec mora v tekočem koledarskem letu izrabiti vsaj 2 tedna dopusta. Preostanek lahko koristi v naslednjem letu, a najkasneje do 30. junija.

Če delavec preostanek letnega dopusta iz prejšnjega leta ni mogel izkoristiti zaradi bolezni ali poškodbe ali porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka do 30. junija, ga lahko izkoristi do 31. decembra.

Delavec, ki dela v tujini, lahko v celoti izrabi letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca.

Delavec, ki ima v prvem letu zaposlitve pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, pridobi pravico do izrabe letnega dopusta za naslednje koledarsko leto ob začetku naslednjega koledarskega leta.

Če delavec ne koristi vsega letnega dopusta do zakonsko določenih rokov, se mu preostanek neizrabljenega dopusta izbriše.

Način izrabe letnega dopusta – ali delavec lahko sam izbira kdaj bo koristil dopust?

Brez upoštevanja delavčevih možnosti za počitek in rekreacijo ter njegovih družinskih obveznosti delodajalec ne more enostransko odrejati delavcu koriščenja in način izrabe dopusta. To bi bilo izjemoma možno le zaradi utemeljenih potreb delovnega procesa. V kolikor se delodajalec teh pravil ne drži in mora delavec dopust izrabiti v nasprotju s temi pravili, pomeni takšno ravnanje delodajalca, kršenje pravic iz delovnega razmerja.

Način izrabe letnega dopusta – starši šoloobveznih otrok

Starši šoloobveznih otrok imajo v skladu z drugim odstavkom 163. člena ZDR-1 pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic.

V Uradnem listu RS, št. 81/19, je bila dne 27. 12. 2019 objavljena dopolnitev Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1B). Ta dopolnitev staršem prvošolčkov zaradi osebnih okoliščin prinaša en dan plačane odsotnosti, če bodo svojega otroka na prvi šolski dan pospremili v šolo. 

Ne smemo zanemariti dejstva v 165. členu ZDR-1, da ima delavec zaradi osebnih okoliščin, pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu.

Odškodnina za neizrabljen dopust

Delavec se izrabi dopusta ne more odpovedati niti za morebitno odškodnino oziroma nadomestilo.

Zakon v takšnem primeru pozna le eno izjemo, in sicer v primeru prenehanja delovnega razmerja. V tem primeru se lahko delavec in delodajalec dogovorita za denarno nadomestilo za neizrabljen dopust.

Ali delavcu odškodnina oziroma nadomestilo za neizrabljen dopust pripada ali ne, se presoja v vsakem primeru posebej, glede na konkretne okoliščine.

Bistveno je torej dejstvo ali je imel delavec dejansko možnosti izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta ali pa je omenjeno možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov.

Če delodajalec delavcu ne zagotovi pravice do letnega dopusta v skladu z ZDR-1, se kaznuje z globo od 1.500 do 4.000 evrov.

V skladu z navedenim je za delodajalce priporočeno, da spremljajo stanje (ne)izkoriščenih dopustov svojih zaposlenih, in zlasti tiste, kateri so pri njih zaposleni na podlagi sklenjenih Pogodb o zaposlitvi za določen čas. Pred iztekom delovnega razmerja mora delodajalec te delavce pozvati, naj v času trajanja pogodbe o zaposlitvi, izkoristijo še neizrabljen letni dopust. Enako velja za tiste delavce, ki jim bo po že dani odpovedi Pogodbe o zaposlitvi (tako s strani delavca, kot tudi s strani delodajalca), po preteku odpovednega roka, prenehalo delovno razmerje.