Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da polni delovni čas ne sme trajati dlje od 40 ur na teden. Skladno z zakonom ali kolektivno pogodbo se delavec lahko dogovori za krajši polni delovni čas (krajši od 40 ur), ki pa ne sme trajati manj od 36 ur na teden. Tak delovni čas velja pri delovnih mestih, kjer je delavec izpostavljen nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare.
Nadurno delo je torej vsako delo, ki presega polni delovni čas oziroma 40 ur tedensko. Če pa delavec opravlja skrajšan polni delovni čas, ki traja manj kot 40 ur tedensko pa se za nadurno delo šteje vsako delo, ki presega dogovorjeno število ur.
Nadurno delo lahko traja največ:
- 8 ur na teden,
- 20 ur na mesec,
- 170 ur na leto,
- nadurno delo lahko traja tudi preko letne časovne omejitve vendar največ 230 ur letno, vendar ne brez pisnega soglasja delavca. Vsakokrat, ko delodajalec odredi nadurno delo, ki presega 170 nadur delavca, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca,
- dnevni delovni čas lahko traja največ 10 ur na dan,
- dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev za nadure le lahko upošteva v obdobju (koledarsko leto), določenim z zakonom ali kolektivno pogodbo in ne sme biti daljše od štirih oziroma šestih mesecev (razen/če kolektivna pogodba določa drugače).
Nadurno delo v primeru neenakomerno razporejenega delovnega časa
V primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa, ko je tedenski delovni čas v določenem obdobju daljši od osnovnega delovnega časa, v drugem obdobju pa krajši od osnovnega delovnega časa, je delo preko polnega časa le tisto, ki v prvem obdobju presega 50 ur tedensko, v drugem pa presega 30 ur tedensko. Upoštevano obdobje je v štirimesečnem ali največ polletnem/ dvanajstmesečnem časovnem obdobju (če to dopušča zakon ali kolektivna pogodba)
Kdaj mora delavec opravljati nadurno delo?
Delavec mora opravljati nadurno delo v naslednjih primerih:
- v času povečanega obsega dela:
- ko je delo potrebno opraviti, da bi se s izognili materialna škodi ali nevarnosti za življenje in zdravje ljudi;
- v primerih, ko delo na delovnih sredstvih, pri katerih bi uporaba lahko povzročila nesrečo;
- v primeru, ko je potrebno zagotoviti varnost ljudi prometa ter njihovega premoženja;
- v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, ki so določeni z zakonom ali kolektivno pogodbo;
Odrejanje nadurnega dela
- Zakon dopušča nadurno delo le v primerih 1. odstavka 144 člena ZDR-1, in le v trajanju, ki ne presega časovnega maksimuma.
- Delavca mora delodajalec seznaniti o odrejanju nadurnega dela v pisni obliki, da si delavec lahko organizira družinsko življenje in prosti čas. Vročitev pisne odredbe za nadurno delo je praviloma pred začetkom dela, če pa zaradi narave dela pisna vročitev ni možna pred začetkom dela, se delavca najprej seznani ustno, pisna odredba za nadurno delo pa se vroči naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.
Kaj, če delavec odkloni izvajanje zakonito odrejenega nadurnega dela?
Če delavec odkloni izvajanje zakonito odrejenega nadurnega dela, s tem krši svoje obveznosti iz DR. Delodajalec lahko proti delavcu izreče disciplinsko sankcijo, ob določenih okoliščinah je možna tudi odpoved delovnega razmerja.
Prepoved opravljanja nadurnega dela
Delodajalec nadurnega dela ne sme zahtevati, če je delo možno opraviti v polnem delovnem času, in sicer:
- s pravo organizacijo in delitvijo dela ter razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali
- z dodatno delovno silo.
Delodajalec tudi ne sme odrediti nadurnega dela naslednjim skupinam delavcev:
- delavcem, ki uveljavljajo varstvo nosečnosti in starševstva,
- starejšim delavcem,
- delavcem, ki niso še dopolnili 18 let,
- delavcem, ki bi se jim po pisnem mnenju izvajalca medicine dela, zaradi takšnega dela poslabšalo zdravstveno stanje,
- delavcem, ki delajo krajši delovni čas v skladu z predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi,
- delavcem, ki imajo polni delovni čas krajši od 36 ur na teden, zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare (tretji odstavek 143. člena ZDR-1).
Kategorije delavcev, ki lahko delajo zakonsko določene nadure le s pisnim soglasjem
- starejši delavci,
- delavci, ki skrbijo za otroka, starega do treh let,
- delavci, ki sami skrbijo za otroka, mlajšega od sedmih let ali hudo bolnim otrokom oziroma otrokom s posebnimi potrebami.
Plačilo za nadurno delo ali kompenzacija s prostimi urami
Po 128. čl. ZDR-1 delavcu za nadurno delo poleg osnovne urne postavke pripada še dodatek za nadurno delo. Višina dodatka je določena z Kolektivno pogodbo. Sodna praksa določa, da je možna tudi kompenzacija ur, opravljenih kot nadurno delo. Delavcu v tem primeru pripada časovno daljši čas kot redna ura. Npr. 1 nadura pripada 1,3 redne ure (1 ura 18 18 min).
Obstajajo trije načini obračuna nadure:
- plačilo nadure v višini 130% redne urne postavke,
- 1 ura plačanega prostega časa (koriščenje ur) + dodatek za nadurno delo v višini 30 % redne urne postavke,
- 1 nadura = koriščenje 1,3 ure (1 ura in 18 min) prostega časa.
Sedaj pa še primer glede na sodno prakso (Sodba VDSS Pdp 1366/2014, 5.3.2015 – ECLI:SI:2015:PDP.1366.2014)
Delavec je upravičen do plačila vseh dejansko opravljenih ur dela preko polnega delovnega časa. Pri tem ni bistveno, ali je delodajalec delavcu nadurno delo odredil pisno ali ne, ampak le, ali je od delavcev zahteval, da delo opravijo in je bilo to delo tudi opravljeno. Tožnik je svoje delo opravljal preko polnega delovnega časa, bodisi v pisarni, na terenu, od doma ali na službenih potovanjih, pri tem pa je bil razlog za delo preko polega delovnega časa velik obseg dela in prekratki roki za izvedbo posameznega projekta.
Definicija nadurnega dela
Ni vsako delo preko 8 ur že nadurno delo. Polni delovni čas je v zakonu opredeljen na tedenski ravni in znaša 40 ur na teden. Nadurno delo je torej vsako delo ki je daljše od 40 ur na teden. To velja tudi v primeru neenakomerne razporeditve časa.
Če pa delavec opravlja skrajšan polni delovni čas, ki traja manj kot 40 ur tedensko, se za nadurno delo šteje vsako delo, ki presega dogovorjeno število ur po pogodbi o zaposlitvi.